Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021 so pomiloščeni udeleženci takratnega vdora v ameriški kongres v Washingtonu pripravili nov pohod, na katerem so se ponovno spopadali s policijo. Med udeleženci je bil tudi Enrique Tarrio, nekdanji vodja skupine Proud Boys, ki mu je predsednik Donald Trump podelil pomilostitev po prvotni obsodbi na 22 let zapora. Protestniki so med pohodom vzklikali gesla v podporo pomilostitvam in policiste žalili z zmerljivkami, kar je močno spominjalo na nasilne prizore izpred petih let, ko je v napadih na policijo življenje izgubilo več uradnikov. Hkrati so strokovnjaki za ustavno pravo in volilno integriteto opozorili na spremenjene taktike ogrožanja demokratičnih procesov v Združenih državah Amerike. Po njihovih ocenah se nevarnost ne skriva več v neposrednem fizičnem nasilju, temveč v sistemskem spodkopavanju volilnih pravil. Opozorili so na normalizacijo zanikanja volilnih izidov, visoko fluktuacijo med neodvisnimi volilnimi uradniki in morebitne zlorabe izvršilne oblasti za spreminjanje volilne zakonodaje. Wendy Weiser iz centra Brennan je izpostavila, da bi lahko Trumpova administracija uporabila zvezna pooblastila za vmešavanje v lokalne volilne procese, kar predstavlja dolgoročno grožnjo stabilnosti ameriških institucij.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

V Hondurasu je bil za predsednika izvoljen konservativni kandidat Nasry Asfura, ki je prejel podporo Donalda Trumpa. Izid volitev je sprožil proteste levičarskih skupin. Asfurajeva zmaga pomeni nadaljevanje desničarske oblasti v državi, potem ko je popularnost prejšnje vlade padla.

Po več tednov trajajočem ročnem štetju glasov je volilna komisija v Hondurasu razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral Donald Trump, za zmagovalca predsedniških volitev. Trumpova administracija je pozvala vse strani, naj sprejmejo izid volitev, ki so potekale 30. novembra. Medtem ko je potekalo ročno štetje glasov, so ZDA obtožile honduraško volilno komisijo volilne prevare.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo pogovori med Ukrajino in Združenimi državami Amerike o izvedbi volitev. Zelenski je že pred tem izjavil, da je pripravljen dovoliti nacionalne volitve, če bodo te potekale pošteno in svobodno. Poudaril je, da trenutni pogovori vključujejo tudi pomoč ZDA in drugih partnerjev pri vzpostavitvi pogojev, ki bodo Ukrajincem omogočili varno glasovanje. Že pred tem je izjavil, da bi lahko država izvedla volitve v 60 dneh, vendar le, če bi obstajala varnostna jamstva.

Donald Trump je tožil BBC zaradi domnevno zavajajoče montaže videoposnetka iz 6. januarja 2021, ki naj bi ustvarjal vtis, da je pozival svoje podpornike k napadu na Kapitol. Zahteva odškodnino v višini več milijard dolarjev. Predsedniku Trumpu ni zadostovalo opravičilo televizijske postaje, zato je uresničil svojo grožnjo s tožbo.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Donald Trump želi preoblikovati evropsko politiko, kar se po mnenju mnogih volivcev v velikih evropskih demokracijah že dogaja. Vrnitev Trumpa na položaj ameriškega predsednika je za volivce v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pomembnejša od izbire nacionalnih voditeljev, kaže mednarodna raziskava Politica. Evropski volivci menijo, da je Trumpovo predsedovanje pomembnejše od njihovih voditeljev, ocenjujejo pa tudi, kako se Mertz, Macron, Starmer in vodstvo EU spopadajo z ameriškim predsednikom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da bo o vseh ozemeljskih vprašanjih, povezanih s koncem ruske agresije, odločalo izključno ukrajinsko ljudstvo. Pod pritiskom ZDA je Zelenski načeloma izrazil pripravljenost na nove volitve v Ukrajini, vendar zahteva varnostna zagotovila Evropske unije in ZDA, vključno z varnostjo na spornih in zasedenih območjih.

Medtem ko se Donald Trump predstavlja kot 'mirovni predsednik', naj bi imele korporacije, kot je JPMorgan, velik vpliv na ameriško varnostno in obrambno politiko. Poljski zgodovinar in politolog Mieczysław Ryba poudarja, da je predsednik Karol Nawrocki zaradi svojih odnosov s Trumpom postal eden najvplivnejših politikov v Evropi, pri čemer Donald Tusk ne more izpolniti te vloge.

Honduraški tožilec je izdal mednarodno tiralico za nekdanjim predsednikom Juanom Orlandom Hernándezom, le nekaj dni po tem, ko ga je pomilostil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Hernández je bil v ZDA obsojen zaradi trgovine s kokainom in orožjem. Ta poteza se dogaja v času tesnih volitev v Hondurasu, kjer vodi pro-poslovni konservativec, vladajoča levica pa si prizadeva za razveljavitev glasovanja. Primer izpostavlja, kako trgovina z drogami, migracije in ameriška politika vplivajo na Honduras.

Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je dejala, da Trumpova administracija namerava razširiti seznam držav, za katere velja prepoved potovanja v ZDA, na več kot 30. Trenutno prepoved velja za 19 držav.

Republikanci so bili opozorjeni na možnost izgube več sedežev v Virginiji zaradi načrtovanega Trumpovega načrta, medtem ko so nekateri v stranki pozivali k nadaljevanju agende MAGA kljub nedavnim volilnim spodrsljajem. Analitiki so opozorili, da se republikanci pripravljajo na novo past s predlaganim zmanjšanjem sredstev za Medicaid. CNN je poročal, da lahko demokrati zmagajo v državah, kot je Tennessee, s kandidiranjem levo od Mamdanija.

Andrew Egger in Will Saletan sta obravnavala presenetljivo potezo Trumpa, da pomilosti nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil obsojen v ZDA. V Hondurasu so potekale predsedniške volitve, medtem ko je Trump pozval svoje podpornike v Tennesseeju, naj podprejo republikanskega kandidata Matta Van Eppsa na posebnih volitvah.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k volitvah kandidata Asfure na predsedniških volitvah v Hondurasu. Hkrati je napadel kandidatko Rixi Moncado, češ da je »komunistka«, Salvadora Nasralla pa je označil za »skoraj komunista«.

Dva članka opisujeta različne vidike predsednika Trumpa. Prvi trdi, da so Trumpovi lastni imenovani pomagali pri zaroti proti njemu. Drugi poudarja srečanje Trumpa s saudskim kronskim princem Mohamed bin Salmanom, ki ga označuje za veliko Trumpovo zunanjo politično zmago.

34-letni socialist, musliman in priseljenec Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka s podporo več kot 50 % glasov. Mamdani, ki je med kampanjo obljubljal rešitev stanovanjske problematike in kritiziral dogajanje v Gazi, predstavlja pomemben politični premik v ZDA in želi spodbuditi demokrate k aktivnejšemu odporu proti Trumpu.

Več kot štirideset kongresnikov, vključno z vojaškimi veterani, je Trumpa posvarilo pred uporabo ameriške vojske na domačih tleh. Trump je bil ujet, ko se je norčeval iz predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona in trdil, da ga popolnoma nadzoruje. Trumpova administracija je vložila nujno zahtevo pri Vrhovnem sodišču za odstranitev registra avtorskih pravic v Kongresni knjižnici, ki ni podprla načrtov podjetij za umetno inteligenco.

V Teksasu se republikanski načrti za povečanje števila kongresnikov soočajo s težavami, saj ključni volilni blok zapušča stranko. Podatki kažejo na upad podpore republikancem v prerisanih kongresnih okrožjih. Medtem pa Paul Craig Roberts ocenjuje mandat predsednika Trumpa, pri čemer izpostavlja zaprtje meje in poskuse deportacije ilegalnih imigrantov.

Donald Trump je napovedal suspenz vseh prizadevanj v boju proti drogam, s čimer je ponovno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Petro je Trumpa obtožil, da želi vplivati na prihodnje predsedniške volitve v Kolumbiji leta 2026.

Po sklenitvi dogovora med Izraelom in Hamasom o Gazi, so ameriški odposlanci Jared Kushner, Joseph Witkoff in Vance obiskali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bi podprli mir. Izrael je ponovno odprl dva mejna prehoda. Nizozemski mediji poročajo, da ZDA izražajo zaskrbljenost, da bi Netanjahu lahko obnovil vojno. Ankete kažejo na porast podpore Netanjahujevi stranki Likud po koncu vojne v Gazi.

Na severnem Cipru je na predsedniških volitvah zmagal Tufan Erhürman, opozicijski politik socialdemokratske Republikanske turške stranke (CTP). Premagal je dosedanjega predsednika nepriznane republike, Ersina Tatarja. Erhürman podpira ponovno združitev Cipra, kar odpira novo možnost za rešitev ciprskega vprašanja.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal, da bo kandidiral na volitvah, ki bodo v Izraelu novembra 2026. To je potrdil v televizijskem prenosu. Hkrati je venezuelska opozicijska političarka María Corina Machado Netanjahuju čestitala za genocid v Gazi.

Pomembna konferenca Združenja za upravljanje s človeškimi viri (SHRM), ki naj bi potekala v Louisvilleu v Kentuckyju, se sooča z bojkotom zaradi povabila govorniku, ki podpira Donalda Trumpa in nasprotuje DEI. Hkrati je Jon Stewart v svojem podcastu kritiziral ustanovitelje ZDA zaradi zastojev v vladi. Medtem pa ankete kažejo, da večina Američanov ne podpira neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Ukrajini, vključno s pošiljanjem enot.

Izrael je opozoril Hamas, da bo sprožil "pekel", če se ne bo razorožil v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za Gazo. Medtem je Trump med obiskom v Jeruzalemu pozval izraelskega predsednika k pomilostitvi Benjamina Netanjahuja, ki mu sodijo od leta 2020. Kandidat za župana New Yorka, Zohran Mamdani, zavrača poziv Hamasu k razorožitvi in vztraja pri obljubi o aretaciji Netanjahuja.

Donald Trump je na Knesetu izjavil, da so sile kaosa in terorja, ki so desetletja pestile regijo, popolnoma poražene. Medtem pa se v Beli hiši pod Trumpom spreminja medijska pokrajina, kjer se zabrisujejo meje med novinarstvom in podporništvom, saj se pojavljajo desničarski vplivneži in reporterji, izbrani po meri.

Članki poročajo o različnih temah, povezanih s politiko Donalda Trumpa. En članek omenja, da sta župan Chicaga in guverner Illinoisa zaprta, kar se zdi kot napačna informacija, saj ni uradnih poročil o tem. Drugi članek poroča, da je Trump razmišljal o dobavi raket Tomahawk Ukrajini, kar je sprožilo odziv Putina. Tretji članek pravi, da je Trump kljub sodni odredbi poslal pripadnike Nacionalne garde v Portland. Četrti pa trdi, da se Trump pojavlja kot vojni predsednik z agresivno zunanjo politiko proti Venezueli, Rusiji in Iranu, medtem ko se sooča z nasprotovanjem doma.

Jarosław Kaczyński je med obiskom Poljske ponavljal znane teme o zlih Nemcih, bruseljski grožnji suverenosti in Donaldu Tusku. Maria Zacharova je obtožila Poljsko sabotaže OBSE. Ursula von der Leyen pa je opozorila Evropsko unijo, naj ne nasede pastem ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Govornik predstavniškega doma ZDA, Mike Johnson, se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb, da je preprečil objavo datotek Jeffreyja Epsteina. Medtem analitiki opozarjajo, da se Donald Trump ne le umika iz mednarodnih odnosov, temveč s tem prispeva k poslabšanju globalnih razmer. Poleg tega se pojavljajo zaskrbljujoča opozorila o možnosti, da bi predsednik ZDA preprečil izvedbo kongresnih volitev.

Japonska vladajoča Liberalno demokratska stranka (LDP) je izvolila nekdanjo ministrico za gospodarsko varnost Sanae Takaichi za novo voditeljico. To jo postavlja v položaj, da postane naslednja premierka države. Izid volitev je bil presenetljiv, saj Takaichi velja za trdo konzervativno političarko.

V Siriji so potekale prve parlamentarne volitve po padcu režima Bašarja al-Assada decembra 2024. Volitve, ki so potekale po indirektnem volilnem sistemu, so prve od leta 2011, ko je al-Assad prevzel oblast. Kritiki opozarjajo, da bi lahko bile volitve zgolj fasada za demokratične spremembe, saj državo še vedno pretresajo posledice 14-letne vojne, milijoni Sircev pa so razseljeni.

Pavel Bělobrádek iz KDU-ČSL je napovedal, da bo verjetno hnutí ANO sestavljalo manjšinsko vlado s podporo Motoristov in SPD. Obenem je izrazil olajšanje, da ANO ne bo dosegla ustavne večine. Vít Rakušan, predsednik Starostov in neodvisnih, pa je napovedal, da bo njegovo gibanje v parlamentu delovalo kot trda opozicija in zavrnil sodelovanje z ANO.

V Tbilisiju je policija uporabila vodne topove in solzivec, da bi odbila pro-evropske protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo. Protesti so izbruhnili med lokalnimi volitvami, opozicija pa protestira proti vladajoči stranki Gruzijske sanje.

Na Japonskem se po odstopu premierja za vodenje države poteguje Sanae Takaichi, ki predlaga koalicijo s konservativno stranko in ekstremno desnico. V Franciji pa politični voditelji izražajo zaskrbljenost zaradi približevanja med centrističnim blokom in Nacionalnim zborom.

Andrej Babiš in Petr Fiala sta se po soočenju na televiziji Prima znova srečala v predvolilni debati na televiziji Nova. Babiš je Fiali podaril odznako s češko zastavo. Med debato sta se Babiš in Fiala večkrat sprla, pri čemer je Babiš dejal, da je Fialova vlada "totalno spodletela", Fiala pa je opozoril na Babiševa podjetja.

V Moldaviji je proevropska stranka PAS predsednice Maie Sandu na nedeljskih parlamentarnih volitvah osvojila 50,2 % glasov, s čimer je potrdila proevropsko usmeritev države. Pro-ruski patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 % glasov. Kljub manjšim izgubam lahko PAS zdaj nadaljuje s svojim mandatom. Volitve so potekale ob prisotnosti očitkov o vmešavanju EU, podobno kot v Romuniji, kjer so se pojavljali očitki o ruskem vmešavanju, kar je upravičilo obsežno vključenost EU in Nata v volilni proces.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi moldavska predsednica Maia Sandu, je zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Stranka je osvojila večino v parlamentu kljub temu, da je vlada prepovedala več proruskih strank. Pro-ruski Patriotski volilni blok, ki ga vodi nekdanji predsednik Igor Dodon, je zaostal z 24,2 odstotka glasov.

Na Češkem se zaostruje predvolilni boj pred parlamentarnimi volitvami. Andrej Babiš, vodja stranke ANO, si prizadeva za enobarvno vlado in zavrača očitke o proruskem usmerjenosti. Poudaril je, da ANO ne želi ustaviti pobude za dobavo streliva Ukrajini. Medtem se Petr Fiala, trenutni premier, boji "vlade nacionalne izdaje". Stranke trenutne koalicije (Spolu, STAN in Pirati) si želijo nadaljevati sodelovanje tudi po volitvah. Raziskava javnega mnenja kaže, da se Čehi zanimajo, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta, pri čemer se odločajo med Fialo in Babišem. Babiš se bo pred volitvami sestal s predsednikom države.

Članek na nemški spletni strani nachdenkseiten.de opozarja, da je zahodna intervencija v ruski državljanski vojni večinoma pozabljena, pri čemer se večina ljudi spominja le še Hitlerja ali Napoleona. Članek na transition-news.org pa se osredotoča na Republiko Moldavijo, kjer se odvija geopolitični boj med pro-zahodnimi in pro-ruskimi silami. Volitve 28. septembra predstavljajo preizkus moči vplivov, ki segajo preko meja države.

Predsednik Donald Trump je bil označen za 'poskus ustrahovanja' s strani senatorja Schumerja zaradi potencialne zaustavitve vlade. Hkrati je bil uradnik Ministrstva za domovinsko varnost (DHS), ki je vodil kampanjo proti 'plenilcem', obtožen spolnega napada v preteklosti. Senatorka Murkowski je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja transparentnosti v Trumpovi administraciji, zaradi česar se je morala zanašati na časopise za informacije. Pojavila so se tudi vprašanja o Trumpovi podpori nadaljevanju bojev v Ukrajini, pri čemer je senator Graham ponovno objavil izjavo, ki nakazuje spremembo Trumpovega stališča.

Rusija v zadnjih dneh pred volitvami v Moldaviji uporablja vsa propagandna orodja in dezinformacije. Medtem je Donald Trump presenetil z izrazitim pro-ukrajinskim stališčem na robu Generalne skupščine ZN v New Yorku, kar je sprožilo ugibanja o preobratu v njegovem pogledu na Ukrajino.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je obtožila Evropsko unijo, da pripravlja vojaško intervencijo v Moldaviji, s ciljem ohraniti protirusko politiko v Kišinjevu. Po drugi strani pa evropski poslanec Eugen Tomac trdi, da Rusija izvaja eno najostrejših bitk proti Moldaviji in si prizadeva za ponoven nadzor nad državo v okviru načrtov za obnovo Sovjetske zveze. Tomac poudarja, da so volitve v Moldaviji 28. septembra za Moskvo izjemnega pomena, saj naj bi si Rusija prizadevala ponovno vzpostaviti nadzor nad državo.

Po obisku Donalda Trumpa v Združenih narodih, kjer sta prišlo do okvare tekočih stopnic in teleprompterja, je Bela hiša sprožila preiskavo. Medtem ko je Trump dogodek pospremil z nasmehom, ameriški uradniki jemljejo zadevo resno. Pojavljajo se ugibanja o morebitni sabotaži, saj naj bi organizatorji ZN razmišljali o različnih potezah, da bi opozorili na pomanjkanje sredstev, vključno z izklopom infrastrukture.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa Sorosa po zakonu RICO (Racketeer Influenced and Corrupt Organizations Act) zaradi njunega financiranja nasilnih protestov in drugih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Trump ju je označil za "psihopata" in dejal, da ne bo dovolil, da "lunatiki raztrgajo Ameriko". Obtožuje ju, da podpirata nasilne proteste in ustvarjata politično zmedo po vsej Ameriki. Hkrati pa poročila navajajo, da je fundacija Gates prekinila vezi s svetovalnim podjetjem Arabella Advisors.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

Romunska ministrica za zunanje zadeve Oana Țoiu je ponovno sprožila valove v romunski politiki. Izjavila je, da so ameriški uradniki administracije Donalda Trumpa zahtevali pojasnila glede odpovedi predsedniških volitev v Romuniji. Țoiu je tudi navedla, da je umik Romunije iz programa Visa Waiver neposredno povezan z odpovedjo volitev.

V Boliviji se po skoraj popolnem preštetju glasov na predsedniških volitvah obeta drugi krog, v katerem se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz in Jorge "Tuto" Quiroga. Gibanje za socializem (MAS), ki je državo vodilo od leta 2005, je doživelo zgodovinski poraz in prvič v dvajsetih letih ne bo vodilo države. Ta politični preobrat naj bi bil v korist ZDA.

Volitve v Boliviji so prinesle poraz za levičarsko stranko Gibanje za socializem (MAS). Kandidat MAS, Eduardo del Castillo, je prejel le okoli tri odstotke glasov, kar je zgodovinski padec za stranko, ki jo je vodil Evo Morales. Morales in MAS so od leta 2006 vodili Bolivijo, uvedli novo ustavo in "večnacionalno državo", s čimer so obljubljali rešitev za avtohtono prebivalstvo. Izid volitev pomeni konec socialističnega eksperimenta v Boliviji.

V Boliviji se po več kot dveh desetletjih levičarskih vlad obeta preobrat v desno. Gibanje za socializem (MAS) je doživelo precejšen poraz, volilne napovedi pa so znova zgrešile, saj niso predvidele zmage Rodriga Paza Pereire. Splošne volitve 17. avgusta so pokazale zaton MAS-a in konec dobe Eva Moralesa.

Analize volilnega poraza vladajoče stranke MAS v Boliviji poudarjajo večplastnost vzrokov. Pablo Stefanoni na Mediapart.fr izpostavlja implozijo najmočnejše stranke v Boliviji v zadnjih petdesetih letih in razpad političnega kapitala, ki ga je akumuliral Evo Morales. Contropiano.org pa navaja, da poraz MAS ni zgolj volilni dogodek, temveč rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel z opustitvijo prevzema oblasti s strani delavskega razreda skozi izgradnjo in utrditev stranke. Članek tudi opozarja, da brez močne stranke prevladujejo personalizmi.